nedelja, 21. november 2010

PAKLENICA 2010

Dolgo načrtovana odprava v Paklenico je prišla na vrsto šele 20. novembra, a kot se je pokazalo, nič prepozno. Vreme je zdržalo, mi pa tudi.

Za izhodišče smo izbrali preverjeni Vaganac, parkirišče, kjer se konča asfaltirana strma cesta iz Starega grada. Višina izhodišča je cca 660 m.n.v. Mahnemo jo proti Bojincu.

Veliki Vaganac je za nami in prvi "vzpon" smo predihali skoraj brez besed in brez piva. Pogled proti izhodišču je izreden.

Žlibasti kuk je dobil novo ime "Velika Joška". Našemu prijatelju Stefanu bi domišlija v teh hribih pregorela.

Na Pragu smo si privoščili prvo malico. Seveda s pogledom na morje.

Pot v Bojinac vodi skozi gozd nizkih bukev in je postlana z rdečim listjem.

Prva skupinska pri zavidanje vrednem "k...." oz. Jaginem kuku.

Pravo plezanje za naše pojme se začne v Bojincu. In zanimivo: vse sveže markacije se prav tu, kjer bi jih najbolj potrebovali, končajo. Ostali so le zbledeli obrisi. Pot postane še dodatno bolj zanimiva.


Krilati kuk s svojimi 950 metri ni kak orjak. Pogled z njega pa je veličasten.

Pogled na Krilati kuk z druge strani Bojinca.

Nekje ob 14:00 se je vreme začelo kisati in pojavile so se prve dežne kaplje. Nad Starim gradom pa je lilo kot iz škafa, mi pa smo začeli razmišljati, kako naprej. Proti avtu, v zavetje bližnje jame, ali preprosto po planu  naprej.


Kot kaže bo šlo najhujše mimo in nazdravili smo za nadaljevanje poti.

Še zadnji pogled proti "k....", z najlepše strani in mahnemo jo v Veliko Rujno.

V Veliko Rujno se prebijemo skozi pravi labirint kamnitih ograd. Dneva pa je vedno manj.

Veliko Rujno je velika ravnica izven nacionalnega parka, kjer so nekoč intenzivno pasli živino. Danes pa so kamnite staje spremenili v bolj ali manj urejene "vikende".

Zadnja malica seveda v popolni temi. Tudi polna luna se je skrivala za gostimi oblaki. Pot brez svetilk bi bila najmanj neumnost.

Zaključek s tradicionalno pico je obvezen.

Za odpravo smo porabili cel dan. Štart ob 5:00, prihod domov ob 11:00. Samega hribolazenja je bilo za 8.5 ur, narejenih cca 700m vižinske razlike in prehojenih slabih 12km.

Zagotovo se še vrnemo!

ponedeljek, 15. november 2010

MARTINOVANJE 2010

Martinovanje se je zgodilo, kot se pač spodobi na martinovo soboto.

Patricija se je zavihtela okrog štedilnika in miza se je šibila pod dobrotami.

Patricija in Lili.

Ne vem kako sta Goti in Aleš prišla za štedilnik?

Juhica z morskimi sadeži.


Lenija!

Pečene "kolbice" v marinadi, fileji postrvi s prilogo...

Domači mlinci.




Ne bi mel še enga tazgale, Gotenc?

sobota, 17. julij 2010

Topliška noč


Pravzaprav smo šli na sladoled... po vročem in soparnem petku.


Oče in sin.


Ob 23ih so začeli nažigat Orleki. Prav na muč, že od samega začetka.


Vlado je žačel kriliti z rokami že prav kmalu.


Tihi mož v ozadju.


Na začetku zadržana publika si je vlivala pogum.


In Vlado v polnem zamahu.


Publika postaja vidno zadovoljna. Pogum počasi prijemlje.


Vlado dirigira naprej.


Laško je zakon! ???


Mogoče pa le...


Andrej s kameradi v prvi bojni vrsti.


Tudi grupike so se približale odru.


Razgreti plesalci.


Štefan in Tomi nabrita do konca, glaži pa prazni.


Šali s svojo baletno-plesno predstavo z elementi razgibovalnih vaj.


Orleki rulz!


Pri najboljši volji ne vem katero smo se drl na vsa grla?


Adijo knapi. Vsega lušnga je enkrat konec.


Še gasilska pred odrom.

Vesnin rojstni dan

24.6.2010


25.6.2010











Vesna VSE NAJBOLJŠE!