nedelja, 20. junij 2010

Obir ali Ojstrc

Odprava na Avstrijsko Koroško, v petek 18.6.2010, na Obir, najvišji vrh severne verige Karavank, ali Ojstrc po domače.


Štart ob 9:00h s sedla Šajde na 1069mnv in obvezno razgibavanje. Obeta se menda huda tura.


Če klopice v senci ni, se klopico v senci naredi.


Urezali smo jo navkreber po ta strmi smeri.


Dokler se nas ni bog usmilil in privoščili smo si lahko prvo pivo (po 600 višinskih metrih!!!).


Na cca 1900mnv se je svet odprl v prekrasno planino.


V ozadju se nam kaže naš vrh.


Na planini pa lepe rožce rastejo.


Nad slovensko/avstrijsko mejo se zbirajo hudi temni oblaki.


Ki ne obetajo nič dobrega.


Razposajeni Aleš ni slutil grozeče nevarnosti.


Dežna zavesa se je bližala, naša pot pa je še vedno obsijana s soncem.


Pogledi proti Celovcu so bili v dramatični svetlobi še posebej lepi.


Skupinska na vrhu 2139m visokega Obirja ali Hochobir-ja po nemško.


Ko se je vrh začel ovijati v nizko oblačnost in veter smo jo ucvrli v zavetje.


Zavetje smo našli na jugovzhodni strani pod vrhom v zaprtem rovu tamkajšnjih rudnikov svica.


Družbo so nam delale radovedne in prav nič plašne planinske kavke.


Nevihta nas je obšla.


Ni trajalo dolgo in oblaki so se razkadili, pokazalo se je modro nebo.


Avstrijske markacije.


Od vrha mimo ruševin gorske postojanke se do Kapelske koče spušča naravoslovna učna pot.


Še zadnjič pogled proti vrhu z jugovzhodne strani.


Bivak.


Malica na pašniku.

Aleš se je hitro spoprijateljil z domačinkami.


Še pozdrav za slovo.


Zakluček poti v dežju nam ni pokvaril veselja.

Na izhodišču smo izkoristili lično zavetje.

Za turo smo porabili 10ur in premagali skoraj 1500 višinskih metrov.

Več o poti si lahko preberete na: