Sicer pa je pobočje postalo bolj znano, ko so se začele načrtovati zloglasne vetrne elektrarne. Več o napotkih za izlet si lahko preberete tukaj:
http://www.zaplana.net/Izleti/VolovjaReber/
7:30h Noben pohod se ne začne brez dobrega kofeta. Gostilna v Zagorju.
Ob 8:40h jo že brišemo v lepo sončno jutro.
S kolovoza zavijemo v šipkov drevored kot narekuje opis poti.
Ko pokukamo iz drevoreda se nam že odpira pogled na prvo zanimivost, mogočen balvan.
Zdi se nam, da se sprehajamo po sončni oazi, vse okrog nas pa se vrti dramatična kulisa oblačnega neba.
Balvan.
9:17h Vrh je osvojen.
Pogled po Volovji rebri z vrha balvana.
Za zajtrk je bilo potrebno poiskati zavetje. Pihalo je kot se za Volovjo reber spodobi.
In že se vzpenjamo na najvišji vrh današnje ture Veliko Milanjo.
10:40h Velika Milanja 1099 mnm.
Samo predava o zdravilnih zeliščih.
Pogled z Belih ovac. Naša sončna oaza nam je ušla daleč stran...
...in zgrnili so se težki temni oblaki.
Poslednja malica. Z neba so začele padati male bele ledene kroglice - menda sodra.
Prijazne bele kroglice so se spremenile v zoprne mokre dežne kaplje.
Vsi plani za nadaljnja osvajanja so splavali po vodi iz zapujsali smo domov.
Volovja reber se je zavila v tanko belo snežno odejo.
Trontelj tokrat ni povedal prvoaprilske šale, ko je dejal sneg do višine 800 m. Mokri do kože sopihamo v zadnji hrib.
In zaslužena pica v Azuru.
In še čudovita panoramska predstavitev:
http://www.volovjareber.si/pokrajina/
