Vremenska napoved je bila fantastična, a smo spregledali eno malenkost, burjo!
Ob prihodu na izhodišče je bil potreben trezen razmislek.
Odločitev je padla, gremo.
V zavetju pobočja Goliča in borovega gozda prispemo do prvega razgledišča. Pogled na naše izhodišče, Veliko Rujno.
Golič se je zdel še precej oddaljen.
Kljub hudi burji je bil vzpon še kar znosen. Pogled na Bojin kuk in Bojinac.
Kar lep del poti je potekal po požganem borovem gozdu.
Zadnji vzpon na 1265 m visok Golič.
Severnovzhodno pobočje Goliča, v ozadju najvišji vrh v paklenici, Vaganski vrh.
Pogledi s slemena Goliča so izjemni na vse strani.
Z vzhodnega konca slemena se nam odpre pogled tudi na kanjon Velike paklenice.
Dan smo kot vedno izkoristili do zadnjih sončnih žarkov in še malo čez.
Tokratna tura niti ni bila tako značilna "pakleniška", z manj plezanja in zato nič manj zanimiva. Upam, da se bo tradicionalna novemberska tura ohranila, saj imamo v Paklenici še precej dela.
1 komentar:
Seveda bomo še šli, saj je materijala za obdelavo še zeeelooo veliko
Objavite komentar